V deželi škratov, tam, za griči,
kjer sonce zbuja
spev potoka,
in breza beli se,
vsa sloka,
visoka, bržčas, do
neba,
tam takšni rastejo
škratiči,
ki špičaste goje
zabave,
po vrsti burkaste
narave,
pa zdravje jim
miru ne da...
Tam šala zakon je
folklore,
za tarčo slednji
nos se kaže,
nihče se s kratkim
ne izmaže,
razlega smeh se do
noči,
in slednji škrat,
prav zlahka, zmore
na svoj račun se
osmoliti,
od kratke krajšo
potegniti,
ne da bi žalost
šla v oči...
Že davno škratje
so sklenili:
ne bomo rastli v
velike,
pregrde so po
svetu slike,
da bi še mi se
poresnili!
Je prvi nauk njih
modrosti,
naj prizadevno vse
škratovje
si šale spleta v
bradovje,
da vselej bo
dovolj radosti!
Še če bolezen ga
črviči,
škrat špičke
špiči, da ušpiči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar