Prodal sem dušo, zdaj je v lasti vraga,
ki me snovati
nezadržno žene,
in vselej nove
verze mi nalaga,
izpil prek njih,
nekoč, bo tudi mene...
V spokoju misli
dan mi ne mineva,
nenehno sili svoja
mi vprašanja,
nič ne pomaga,
kamorkoli greva,
za hip miru ni, v
nedogled priganja...
Nemir je v krvi,
vrel po žilah teče,
drugače, kaže, ni
mi dano biti,
nasmeh ogreje,
solza me opeče,
kot sveča, plamen
me hiti topiti...
Ni komentarjev:
Objavite komentar