Včeraj
popoldne sem se že veselil, da nama je uspelo Astrid zagotoviti nemoten dostop
do ceste… danes zjutraj pa mi je, tako, v dar, nasul podkurnega materiala… in
sva spet na začetku…
Eden
redkih »jutri«, ki so mi s prijetnim postregli. Običajno so bili le izkazi
lažnivih nekih »danes«…
Palček
trenutno še ni našel delovnega zagona, pa sva uspela dopoldne le petkrat
voziti. Dobro, tudi to je krepko bolje, kot se sicer zna odvijati ob palčkih,
potihoma pa upam, da bo do večera še kakšna samokolnica »padla«. Vsaka šteje.
Ji pa,
k sreči, ne zmanjka volje za opredeljevanje jedilnika, pa sva danes, že drugič
v teh dneh, naredila maso za palačinke. Če ne bova delala, se bova pa sladkala!
Ne nazadnje je tudi to delo.
P.S.
Sicer
vem, da danes pripeljano ni povsem »v dar«, je zajeto v siceršnjih nekih drugih
cenah, in interesih nasploh, a kljub temu, bi bilo možno tudi tako, da se ne bi
pripetilo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar