Koki, moj Koki…

Ne, se trudim, ne tako,

Koki pa drdra:

Koki priden je zelo,

Koki prav vse zna…

 

Jaz, bedak, učil sem ga

iz enciklopedije,

zdaj pa vse, prav vse meštra,

ko po svoje vije…

 

Kar naprej besede meša,

le od kod jih vleče,

za trenutek ne opeša,

klep-klep, le klepeče…

 

Mesto zdravo reče župa,

mesto hvala pa račun…

glava majhna je, in tupa,

in na njej prevelik kljun.

 

Vendar – zna, tako, brez reda

leksikon prek vseh strani.

Resda bolj neumno zgleda,

a povprečja ne kazi…