Težava
je, kadar besede niso skladne z dejanji. Dejanja, tisto, kar naredim, so namreč
dejstvo, so resnica, pa jih ni moč zanikati, ni moč resnice prekrojiti, pa…
Takšna
praksa je sicer povsem običajna, in za vsako takšno neskladje je moč najti neko
pojasnilo, neko opravičilo. Ne vem, a neka malenkost pri tem nagaja, kajti – ne
da se pojasniti NELOGIČNOSTI tega izkazanega neskladja, nelogičnosti, ki se
izkaže v razmerju med rečenim in storjenim. In bom povsem banalen primer
navedel…
»Nor«
sem na Piran. Tako »nor«, da…
… ga
imam neizmerno rad!
… ga
silovito pogrešam, itak nisem v njem bil že ohoho časa, krepko preveč,
upoštevaje, kako rad ga imam, in kako ga pogrešam!
…
silovito si želim iti v Piran, komaj čakam na priložnost, da mi to tudi uspe!
Neizmerno
rad + silovito pogrešam + komaj čakam.
Kombinacija
nekih besed, po katerih bi bilo moč sklepati, da se bom ob PRVI priložnosti
podal v Piran, da za trenutek ne bom okleval, kajti samo takrat se bodo, vsaj
za nekaj časa, nehale NEVŠEČNOSTI, katere poraja moja silovita ljubezen (do
Pirana), posledično moje pogrešanje (tega mesta), neizpolnjenost moje želje (po
biti v Piranu)! Dejansko same NEUGODNOSTI, ki se znajo, ob vsej silovitosti
mojega čustvovanja – BOLEČE izkazovati… čeprav…
Na
razpolago se mi ponudi potreben čas. Tudi pot mi nikakršnih težav ne povzroča. Le
neka »malenkost« se je pojavila, pri vsem – taistega dne, v katerem imam
priložnost svoja silovita čustvovanja umiriti, jih do zadovoljstva popeljati,
taistega dne je v Bohinju – kravji bal! In…
Mejduš,
odločim se iti na kravji bal! Bom, pač, Piran kasneje videl…
Ne vem,
kako je moč pojasniti, logično, seveda, to, da – če imam raje sladke sokove,
neko kislico v lokalu naročim… če sem oboževalec kave, in mi za čaj ni,
natakarju povem, da mi prinese čaj… če trpim zaradi tega, ker ne vidim Pirana,
grem – na kravji bal!
Kaj
praviš, je moč poreči tako, da, ne glede na to, kaj govorim, raje naredim
tisto, kar me v konkretnem trenutku bolj mika, kar mi je takrat RAJE narediti?!
Pri čemer…
Pri
Piranu NE gre za tisti »ga bom KASNEJE videl«, pač pa gre za tisti »vprašanje
KDAJ ga bom spet imel priložnost videti«… ob čemer, kakopak, silovito trpim,
ker ga ne vidim.
Poznam,
še kako poznam takšna neskladja, takšna pojasnjevanja tistega, česar logično NI
moč pojasniti. Razen tako, kakopak, da takrat, kadar imam priložnost izbirati,
izberem tisto, kar mi je ljubše, pa čeprav drugače govorim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar