Zasledil
sem vest, da v določenih krajih protestirajo, ker je Petrol ukinil obratovanje »njihovih«
črpalk, pa…
Malodane
vsakdo obstaja po večnem občem (ne)splača-se, in zna še kako gledati na to, da
bom čim ceneje šel skozi vsakdan, in tudi na to, kaj bo sam počel, da se mu bo
splačalo. Materialne koristi, nemalokrat temelječe na pogoltnosti, so namreč
eno najpoglavitnejših vodil njihovega živetja, in jim sploh ni sporno takšno
pojmovanje, kadar se z njim izkazujejo. Tudi pri delu, ko, »pridni«, v neki
nemčiji bistveno več izkažejo, kot so izkazovali poprej, na domačih bojda tleh…
Da, ta
splačati-se, v bistvu denar, in vse, do česar je moč z njim dospeti, odloča o
njihovi »pridnosti«, kakor priložnost, oziroma njena odsotnost, odloča o
njihovi »poštenosti«. Pa je moč, na osnovi tega, takrat, kadar je govora o
nekih (ne)značajskih značilnostih prej govoriti o, denimo, preračunljivosti,
kot pa o pridnosti, poštenosti, dobroti… in je moč, ob tem, ugotavljati tudi
tisti bolje-zame, ki je popoln izkaz sebičnosti, in uvidevnosti, ki je predvsem
k sebi usmerjena…
Kakorkoli
že, vsakomur je popolnoma samoumevno, popolnoma normalno, da se na tak način
izkazuje, da mu je najvišja »vrednota« lastna rit, pri čemer je vse ostalo
sekundarnega, če sploh, pomena. In, denimo, da v ta vsakdo sodi dejansko
vsakdo, potemtakem tudi tisti, ki v nekih podjetjih odločajo, in to počnejo
predvsem v lastno korist, po načelu
če-bo-podjetju-šlo-bolje-bom-sam-od-tega-več-imel…
Slehernemu
trgovcu je v interesu ohranjati tisto, kar nosi dobiček. In odpravljati tisto,
kar poraja izgubo. Sociale, tiste prave, v »napredni« Deželi že dolgo ni več,
in skrajno neumno bi bilo pričakovati, da bodo gospodarski subjekti prevzeli vlogo
socialnih služb. In da bodo SVOJO lastnino, in SVOJE interese zanemarili, in to
zato, da bo nekima lojzetu in micki bolje. Tudi lojze in micka namreč izključno
lastni riti vidita, takrat ko o dobrem in pravičnem svetu presojata…
Kakopak,
v okolju, v bistvu gre za celoten planet, v katerem bebavost presoja, so neka
osnovna razmerja, kakršna bi morala veljati, da bi zadeve normalno, recimo tudi
tržno potekale, nepomembna, kadar jih zmore bebavost sploh vsaj videti, če jih
že razumeti ni zmožna. Pa zmore biti, taista bebavost, nezadovoljna, celo
ogrožena se počuti, kadar zadeve potekajo po teh razmerjih… čeprav, absurd,
sama nenehno tako ravna! Pa zmore zlahka govoriti o, na primer, »naši« črpalki,
čeprav dejansko ni v njeni lasti, o »naših« interesih, čeprav ni pripravljena
prispevati k pokrivanju izgube, nastale ob poslovanju, o »naših« pravicah,
čeprav ji le-te z ničemer niso kršene, in čeprav črpalka-v-vsakem-naselju ni
ustavno opredeljena obveznost, in bi bilo tudi povsem nesmotrno, ko bi bila…
Tudi
meni bi prijalo, ko bi imel, nekje za prvim ovinkom, bencinsko črpalko… pa
neko, vsaj drobceno, trgovino, poštno poslovalnico, zdravstveni dom in še
marsikaj drugega, ma, ko mi vsaj do prvega avtobusnega postajališča ne bi bilo
potrebno premagati štirih kilometrov, pa še to za »progo«, po kateri avtobus le
nekajkrat dnevno vozi. Bi mi prijalo, čemu da ne, tako zaradi ugodja, mojega,
kakor tudi zaradi tega, ker bi ustrezna infrastruktura krepko povečala vrednost
mojega imetja, vendar – do prve črpalke, trgovine, zdravstvenega doma… imam
deset kilometrov, pa nič ne protestiram, ničesar ne zahtevam, še pričakujem ne,
kaj šele, da bi si umišljal neko pravico in, posledično, terjal njeno
uresničitev…
Ko so,
desetletja nazaj, dobesedno uničevali gospodarstvo, ga razprodali, kolikor ga
niso pokradli – kdo je takrat protestiral?! Pa je uničevanje tega gospodarstva
krepko bolj odločalo o »narodni usodi«, kot o tem odloča ukinitev nekih,
zvečine manjših, črpalk. Samo tisti so se oglašali, ki so bili neposredno
vpleteni v razkrajanje, pa še to izključno zaradi sebičnih svojih interesov,
ker so ostali brez delovnih mest, pardon, bo bolje, če pravilneje zapišem: brez
mesečnih prihodkov, kajti – ko bi jim država ukinila delovna mesta, obenem pa
jim zagotovila prejemanje plač, ne bi bili prav nič nezadovoljni zaradi tega,
ker so ostali brez »dela«…
Malček
so pojmi, pravzaprav vse, zamešani, v zmešanih glavah, pa zmore zlahka veljati
tisti o-tujem-sme-vsakdo-odločati-o-mojem-bom-pa-samo-jaz. In zmore biti prav
zlahka, kot nekaj povsem »normalnega«, pojmovano to, da se mora ponudnik neke
storitve ravnati po željah uporabnikov, ne glede na vse, in ne glede predvsem
na to, da so ti uporabniki pripravljeni z njim deliti samo dobro, tisto, kar
njim prija, medtem ko so takrat, ko je potrebno težave reševati, in razrešiti –
daleč stran, vsak na svoji njivici, s katere svoj (ne)splača-se-mi zrejo…
Bi bilo
bolje, ko bi takšni protestniki, ki se, očitno, štejejo za dovolj sposobne
ugotavljati neka dejstva, in jih razreševati, na ustreznejši način videli
realnost, pa – če že vedo, če že znajo, če so že pridni in nasploh sposobni,
čemu se ne bi na ukinitev obratovanja neke črpalke odzvali tako, da bi – lastno
postavili?! Pa bi lahko na svojem in o svojem sami odločali, in bi tudi tiste
pravice poiskali, ki jim ne prepovedujejo neke tvornosti, neke podjetnosti,
čeprav… ne, ne, neumno bi bilo kaj takšnega pričakovati sredi splošne
nezmožnosti, bi bilo, upoštevaje dejstva, bolje pričakovati to, da – če že v
svojem naselju nimaš črpalke, potem se navadi na to, da boš gorivo točil nekje
drugje, pa čeprav nekaj kilometrov stran od svojega bivališča…
In še malenkost:
neka bencinska črpalka, neka trgovina, in podobne zadeve – to niso stvari, ki
bi zmogle presodno učinkovati na nemotenost živetja, obenem so stvari, ki so v
lasti (in v odločanju) določenih gospodarskih subjektov, pa jih ne kaže, niti
zdaleč, primerjati z nekim, denimo, ukinjanjem zdravstvenega doma, s katerim že
tako predolge vrste samo podaljšujejo, in s katerim temeljno pravico do zdravja
okrnijo…
In še
druga malenkost: želeli ste, poslušajte! V prejšnjem sistemu je bilo
vse-narobe, ameriken-vej-of-lajf se je preveč mikavno svetil, zdaj ga pa živi,
in to po tudi tvojem načelu (ne)splača-se-(mi)…
Ni komentarjev:
Objavite komentar