Svet je
krivičen, to je dejstvo. Krivičen do človeka. A z odpravljanjem posledic
nagonske »pameti«, nikoli ne bo pravičnejši. Nasprotno, dokler bodo odločali
nagon(sk)i, do tedaj bo svet Animalia, s cik-cakajočim menjavanjem krdel na
oblasti, in v ugodju. Ter s konstantno nestabilno večino, kot jamstvom
nenehnega razkroja. In s sredstvi, tehnološko vse bolj dovršenimi, zadostnimi
za povrnitev planeta na raven kamene dobe.
Današnje
stanje je zastavljeno pred desetletji, takrat, ko so nagon(sk)i hoteli več, in
so videli, ta več, v obljubah, s katerimi so jim stregli, prav tako, nagon(sk)i.
V obljubah, ki so povsem »božje narave« - obstoječe v oblakih, rokam
neoprijemljive, neuresničljive. In so nagon(sk)i takrat pohiteli v razkroj
(takrat) obstoječega, ter pripeljali natanko v takšne razmere, kakršne jim
danes ne ustrezajo, kajti – spet nimajo več, nasprotno, imajo manj, kot so
nekoč imeli! Imajo natanko toliko, kolikor so sposobni imeti. A – ko bi samo
sebi kvarili, s svojo nerazumskostjo, svet, bi bilo vse v najlepšem redu, tako
pa ga kvarijo vsem.
Človek
je, za razliko od živali, razumsko bitje. In ti, ki to niso… so, pač, nagonska
bitja, četudi v tozadevno človeških telesih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar