Človejaki in "živeti po človeško"

Človejaki niti za razlago tistega “živeti po človejaško” niso verodostojni, a se na vse kriplje trudijo z “živeti po človeško”...

Človejaki namreč, kot nagonska bitja, NIMAJO ENOVITE ZAVESTI, zaradi česar se niti samih sebe, v svojih celovitih podobah, ne zavedajo. In, kot nagonska bitja, na povsem DRUGAČEN NAČIN DOJEMAJO, posledično tudi POJMUJEJO, in, spet posledično, se na DRUGAČEN NAČIN IZKAZUJEJO, kot to počne človek. Človek je, v praksi, vselej nekje na robu, je vselej drugačen od okolja, je “čuden”, v odnosu do “normale”, bolje - do prevladujoče običajnosti! Zmore biti načelen... česar pri človejakih ni... se zmore odpovedovati lastnim interesom, hote in zavestno, sam od sebe, da prednost daje skupnosti... česar pri človejakih ni... zmore obravnavati vsebine v njih celovitosti, in nikakor izključno v odvisnosti od lastnega položaja, v odnosu do obravnavane vsebine... česar pri človejakih ni!

Moja Tisa in Tar sta, načeloma, pametnejša od človejakov, saj - ne obravnavata, predvsem pa ne tolmačita zadev, o katerih nimata pojma! In je razlika, med njima, na eni strani, ter med človejaki, na drugi, zgolj v - zunanji podobi! Navznoter, po vsebinskem, merodajnem vprašanju, pa sta natanko takšna, kot človejaki. S to razliko...

Da jima človek (s svojo zunanjo podobo) ni dal človekolikega izgleda. Da radi svoje telesne sestave nimata zmožnosti uporabe rok, v podobi rok, nog, v podobi nog, glasilk, v podobi človekovega govornega organa (enega od organov, govornih, če pravilneje zapišem).

To, da vožnjo kolesa in/ali avtomobila... uporabo straniščne školjke... bivanje v pokritih in ogrevanih prostorih ter podobne, zanemarljive, malenkosti obravnavamo v smislu ugotavljanja enakosti izkazovanja, med človejakom in človekom, je POVSEM NAPAČNO! Tudi opico je moč naučiti voziti... opravljati potrebo v školjko... bivati v stanovanju (pri čemer se človejaki učijo človekovih izkazovanj že desettisočletja)... ni je pa moč naučiti, kakor tudi ne človejaka, tega, da se bo izkazovala tako, kot se izkazuje človek, na področju zavzemanja določenih stališč, posledično odnosov do zadev, kakršne so, na primer, pojmovanje posameznika, v odvisnosti od njegovih osebnostnih, značajskih opredelitev, prepoznavanje razlike med “čvekačem o lastnih zmožnostih” in zmožnim, in je zlasti ni moč naučiti tega, da bi se zavedala vseh realnih možnih posledic lastnega početja. In se tega tudi človejaka ne da naučiti!

Žal, a kadar človejak(i) razlaga(jo) o “živeti po človeško”, takrat lahko gre človeku samo - na bruhanje! A se ne da, očitno, na planetu opičje pameti, drugače - bebavost ima primat (nič čudnega, kako ne bi primati, četudi telesno, po obliki, “posodobljeni”, imeli primata?!), njeno nasprotje pa čaka na svojo morebitno priložnost. In osebno upam, da jo bo ustrezno izkoristilo, v kolikor do nje dospe!