Edina zares
težka, temeljna težava, ki tare ta planet, ni...
... ne
plastika, in ostalo materialno, kar vidno, posledično pa tudi s svojim
dejstvovanjem, onesnažuje... ne toplogredni plini, ali katerikoli drugi plini,
ki, vsi skupaj, delujejo ne samo na ozračje, pač pa na celotno okolje... ne
kemija, ki neposredno posega tako v rastlinski, kakor v preostali svet,
spreminja, strukturno, obstoječe...
Edina, zares
temeljna težava je - OBČA BEBAVOST! Katere ne bi bilo opazit, vsaj njenega
delovanja, posledično tudi rezultatov tega delovanja, ko se NERAZUMSKA bitja ne
bi odločala posegati v svet razuma, v svet človeka! “Demokratično”, kakopak, po
sistemu da “vsi vse vedo”, pri čemer VSAK posameznik meni, da ve več od
ostalih! Da ve pravzaprav vse o vsem.
Razumevanja
se, žal, ni moč (na)učiti. Lahko se naučiš podatke, kakršnekoli, o čemerkoli,
lahko jih znaš na pamet, a to, če bodo resnično uporabni, če bo njih uporaba
resnično pozitivno delovala, v smeri zagotavljanja tistega boljšega, h kateremu
sleherni razvoj teži, to je odvisno izključno od tega, če si te (naučene) podatke
zmožen razumevati, tako v njih posamičnih podobah, kakor tudi v podobah njih
vlog v odnosu na celoto, katero tvorijo, skupaj s preostalimi. Razumevanje je,
pač, izključna posledica ZMOŽNOSTI RAZUMEVANJA, le-ta pa temelji, kakor vse
ostalo, na strukturi, značilni za slednjo stvar (življenje), ki obstaja.
Potemtakem na - genski zasnovi!
Ne, vedeti
(o nečem, poznati podatke o nečem) NI ISTO kot znati, zares znati. Zares znaš,
in zmoreš, šele takrat, ko to, kar (iz)veš, tudi razumeš. Kot posamičnost in
kot del celote. Kadar se zmoreš zavedati realnih, dejanskih posledic (tudi
lastnega) delovanja na ta nekaj, o katerem veš.
Pri težavah
je tako, da terjajo dve osnovni fazi, v kolikor jih želiš razrešiti. Najprej
jih moraš ugotoviti, se zavesti njihovega obstoja. Nato jih moraš prepoznati,
jih opredeliti, poiskati njih vzroke. Šele po tem, ko opraviš z obema fazama,
šele takrat ugotavljaš, ali si težave zmožen reševati, rešiti, in kako!
Obče
nerazumskosti sploh ni težko ugotavljati, ugotoviti. Zadošča, da slišiš (bereš)
pojmovanja sogovornika, in s tem, posledično, ugotoviš tudi njegove zmožnosti
dojemanja, pa - če ne dojema, potem NIKAKOR NE MORE BITI RAZUMSKO BITJE. In če
ti, ob omenjenem, tudi njegova siceršnja izkazovanja pričajo o NEnačelnosti, o
spreminjanju mnenj (ravnanj) v odnosu do istih vsebin (v odvisnosti od
okoliščin, pač, v katerih se tako te vsebine, kakor ta, ki ga preučuješ,
znajdejo), takrat VEŠ, da imaš opraviti z - nagonskim, NErazumskim bitjem!
Mi je žal,
vendar - definicije razlike med človekom in živaljo, definicije, ki pravi, da
je RAZUM tisto, kar vleče ločnico med človeškim in živalskim svetom, si nisem
jaz izmislil. Jo pa poznam. In ji pritrjujem. Predolgo sem namreč iskal kakšno
drugo razliko, ki bi zmogla ločevati omenjena svetova, a je, preprosto, nisem
našel. In, ker sem tudi o tem že pisal, ne bi, tu, sedaj, ponavljal.
In,
zanimivo, a ob vsem napredku znanosti in tehnike, je dandanes sila zlahka moč
ugotoviti to, če kdo sodi med nagonska ali med razumska bitja. Genetiki bi to
zmogli, z levo, lahko tudi z desno, roko. En sam gen poiščejo, že pri zarodku,
pa vedo! Gen mikrocefalin MCPH1, taisti gen, ki se nahaja v čelnem možganskem
režnju, ga sotvori, potemtakem, posledično, tudi sopogojuje umske zmožnosti,
posledično izkazovanja. Da, prav ta gen krepko sumim, da je odločujoč, kadar
gre za nagonsko, živalsko izkazovanje, gen, ki je, mimogrede, “dediščina”
Neandertalca, človeČNJAKA, NAGONSKEGA bitja, kateremu bi lahko rekli tudi
človekoliki opičjak (in še enkrat mimogrede: taisti gen je dokaz, da sta, davno
tega, človek in človečnjak medsebojno spolno občevala), kajti...
Vsi ostali
geni, ki, morda, vplivajo na zanemarljive, vsebinsko nepomembne razlike, niso
merodajni, saj velikost in teža možganov, spol, rasa, okolje v katerem živiš...
NE pogojujejo umskih zmožnosti... četudi je res, da lahko pridem do tehtnejših
ugotovitev v primeru, da razpolagam z več (dejanskimi, pravilnimi) podatki o
nečem, kot če teh podatkov ne poznam, če tega nečesa ne poznam.
Ne, nikakor,
ne plastika, ne karkoli uvodoma omenjenega, in v “prvi plan” (pozitivno, žal le
v besedah, v dejanjih, pač, ne) postavljena izkazovanja občestva, NISO tisto,
kar zares ogroža obstoj ne samo “civilizacij(e)”, pač pa celotnega planeta!
Ogrožajo ga NErazumska bitja, lotevajoča se razreševati vprašanja, vsebine,
katerih NE RAZUMEJO!
Bojda se
tudi riba ne znajde najbolje na suhem. Kako bi se bebavost v svetu razuma?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar