Resnica potrebuje čas...

Da, in žal, absurdno, a v okolju, ki se nenehno sklicuje na lastno poštenost, in na poznavanje resnic, resnica potrebuje čas, da sme biti vsaj uradno pripoznana. In posamezne potrebujejo veliko časa...

Tako, na primer, trditev o obstoju človeka in človejaka ni teorija, temelječa na rasnih, nacionalnih, kulturnih... razlikah, pač pa je izkaz stvarnosti, dejstev, bioloških dejstev, ki govore o različnih genskih sestavah, posledično o različnih umskih zmožnostih, posledično o ekstremnih razlikah v podobah, v izgledu možganov. Vendar...

Kakor je bilo občestvo umsko zaostalo v času Galilea, tako je umsko zaostalo v vseh časih, tudi v današnjih. Pravzaprav ne gre za zaostalost, kot tako. Zaostalost je namreč moč nadoknaditi, jo izničiti. Gre za - različnost, drugačnost, za nepremostljivost razlik! Kakorkoli že...

Veliko, in še več časa bo potrebnega, preden govor o obstoju povsem različnih bitij, znotraj “človeštva”, ne bo zvenel bogokletno. Kakopak, mislim na govor, temelječ na dejstvih, ne na predsodkih, na nekih bebavih domnevah o več- in manjvrednosti, kakršne poznamo tudi v sedanjosti, in ne le v preteklih časih. Čeprav...

Čeprav, absurd, je obravnavano dejstvo dokazljivo, danes in tu. Genetiki so že ugotovili različnost v genski sestavi. Umske zmožnosti, bolje, njih razlike, so “otipljive” vsakomur, ki zmore prodreti tja, do koder ne sežejo čutne zaznave. Razlike v podobah možganov tudi niso več popolna skrivnost. A, kljub temu...

Resnica potrebuje čas. In ta, ki govori o človeku in človejaku, ta bo potrebovala oceane časa, preden bo smela zaživeti, vsaj uradno. Če sploh.

Mikrocefalin MCPH1, izhodišče in cilj. Brez rešitve njegovega vprašanja, svet ne bo dočakal normalne normale!