Je »sodobni človek« zares pridobitev?

Po mnenju novodobnih antropologov je »sodobni človek« pridobil, zaradi mešanja med Homo Sapiensom in Neandertalcem. In je pridobil po vprašanju odpornosti na klimatske pogoje, in po vprašanju telesne moči.

Ni kaj, izjemna je »izobražena pamet« nagonskega življa! Resnica je namreč povsem drugačna:

1.      »sodobni človek« ni imel česa pridobiti, kajti pred srečanjem Homo Sapiensa in Neandertalca sploh ni obstajal;

2.      »sodobni človek« je nagonsko bitje, in ga odrejajo prvenstveno geni Neandertalca (in zlasti gen MCPH1, gen, ki sotvori čelni reženj, gen, zaradi katerega »sodobni človek« ni razumsko bitje – ni človek!), »sodobni človek« je modifikacija (tozadevno izumrlega) Neandertalca;

3.      »sodobni človek« je resda napredek v odnosu do izvornega Neandertalca (naučil se je povezovati zloge, pomeni, da je njegova zmožnost komuniciranja krepko večja, kot je bila zmožnost Neandertalca), a je obenem degradacija v odnosu do Homo Sapiensa, razumskega bitja. Zgolj za primerjavo: Tesla, Ajnštajn in podobni odkritelji/izumitelji sodijo v vrsto Homo Sapiens, občestvo (absolutna večina dvonoge populacije) pa ostaja nagonsko.

Če je »sodobni človek« pridobitev, v smislu govorečega neoNeandertalca, pa je tudi gromozansko mešanje megle, zavajanje, in kot tak izjemno škodljiv pojav. Ne nazadnje je svet v njegovih rokah, in so mu priznane pravice, kakršne pritičejo razumskim bitjem, zmožnim tako celovitega mišljenja, kakor, posledično, tudi odgovornosti!

Vsesplošna težnja po občem izobraževanju je, definitivno, začela »kazati zobe«: nerazumska bitja razpolagajo z »izobraženostjo«, posledično tudi z močjo (takšnega in drugačnega) odločanja.