Zakaj

Sedim. In misli meljem, v krog.

Odmislim. Domislim. Odmislim…

Z vprašanjem slednjim sto nadlog!

Večen zakaj! Zakaj tako, in ne drugače…

Zakaj domneva ne vzdrži…

Zakaj… zakaj… nenehno skače,

zato le, da bolj zateži!

Odmislim. Domislim. Odmislim…

Če ni tako, kakor se zdi,

če se zares drugače kaže,

potem se vse, kar zro oči,

pretvarja mi, in laže!

In meljem, meljem, še sred' sanj,

da tu in tam zakaj je manj.