Minil
je maj,
nov mesec,
ki je šel v kraj,
in –
kaj bi zdaj,
le list
je v koledarju manj…
Kar gre
v kraj
ne pride,
nikdar, več nazaj,
bodoče
vsaj
še
nekaj dalo bo snovanj…
Gre,
itak, vse,
vse mineva,
in odmre,
zadosti
je
trenutek,
pa se izgubi,
me več
ne žre,
čas
teče, krila da razpre,
po
svoje gre,
ga prav
nihče ne ulovi…
Ko bi
za dneve se sekiral,
iz dneva
v dan jih manj stoji,
bi
prejo žalosti razdiral,
le-ta
pa za odejo ni…
Lovim,
kar zmorem uloviti,
in gledam
kam se bom podal,
prepuščam
času, da soditi
o mojem
bo početju znal…
Ni komentarjev:
Objavite komentar