Poglej me…

Poglej me, vse mi je zastalo,

poženi spet v tek moj dan,

ko tonem ti v oči, vsaj malo,

mi volja lažje zna na plan…

Poglej me, v tebi neka sila

pogreje, in moči budi,

pogled tvoj, kot bi dlan nudila,

ki padec v let spremeni…

Tvoje oči so čudežno zdravilo,

mi potešijo željo po soncu, pesem bude,

se porodilo, v njih spet hotenje bo vzklilo,

pa spet bo bolje, ko koraku lažje gre…

V tvojem pogledu vse umiri se, se ustavi,

nežno mi pravi,

da je pristan za moje želje, upe vse…