Je
matica tista rebrasta zadeva,
ki srečo
obeta, ko išče svoj vijak,
potem
pa, ko zgrabi, držati ne okleva,
da,
revež, ne sme niti na zrak…
Je
matica tista, ki najbolj je brenčeča,
izdaja jo
vloga, izdaja velikost,
skrbi,
da njen zarod v nedogled se veča,
čebelje
bodočnosti je most…
Je
matica tisto, čemur pravimo osnova,
iz nje,
bojda, raste, kar skupnega se zdi,
naj
bodo okolja drugačna, vselej nova,
preteklost
se matice drži…
O,
matica, matica, vselej prepoznavna,
držeča,
brenčeča, spreminjanju posmeh,
pri
vseh, ki ne zmorejo, prva si, in glavna,
dvomiti
v tebe bi res bil pravi greh,
o,
matica, matica, prav nič obetavna,
ko
ptico bi smela, ostala bi na tleh…
Ni komentarjev:
Objavite komentar