sreda, 29. maj 2019

“Ponosnost na prednike” naj bi vključevala tudi - poznavanje le-teh...


Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.

Neandertalci so bili po anatomiji v glavnem podobni nam, resda z nekaterimi izrazitimi odstopanji. Zato so nekateri zgodnji arheologi pomislili, da so najdene kosti neandertalcev pripadale navadnemu homo sapiensu sapiensu, a naj bi bile deformirane zaradi bolezni. Danes vemo, da to ni bilo tako in da so imeli neandertalci majhne in čokate postave ter velike glave brez pravega čela. Čelo je bilo nagnjeno nazaj za okoli 45 stopinj, širok nos pa se je bočil sredi obraza, ki je bil že sam po sebi rahlo napihnjen. Zadnji del lobanje je močno štrlel navzven. Možgani so bili dolgi in ploščati in so bili večinoma v zadnjem in stranskih delih lobanje, kar kaže na to, da je bila večina možganske aktivnosti povezana z akcijo in percepcijo, manj z razmišljanjem.

Tekočega govora naj ne bi bili sposobni, najbrž pa so lahko razvijali zaporedje glasov, ki je dovoljevalo omejeno glasovno komunikacijo.

Neandertalci v primerjavi s homo sapiens sapiensi niso imeli domišljije in sposobnosti inovativnega razmišljanja.

Absolutna večina dvonoge populacije, t. im. sodobni človek, premore gene Neandertalca.


P.S.
Vse, razen naslova in zadnjega stavka, izposojeno pri Wikipediji.

Ni komentarjev:

Objavite komentar