Kam tečeš, pot?

Kam tečeš, pot, kam bi me peljala,

vztrajno od tod vleče te v šir,

je kar ponujaš, to, kar bi mi dala,

dovolj za to, da budiš nemir?!

Kam tečeš, pot, ti težko je sami,

da neprestano vabiš me s seboj,

vsak tvoj korak moje sanje drami,

da bi predal se, da postal bi tvoj…

Spoznaval že sem mnoga pota,

zvečine sem odmislil vsa,

a kaj, ko rado skaže zmota

se tam, kjer prav peljati zna…

Prav nič čaščeno ni, priznano,

če te pošteno vodi pot,

v brezpotje vselej razvejano

na svetu je nešteto zmot…

Kam tečeš, pot, tvoje so daljave,

jaz pa obstal sem, sredi želja,

mi sonca ni, ni svetlobe prave,

ki z upi, znova, me lahko navda…

Kam tečeš, pot, le čemu me vabiš,

ko pa najraje bi odmislil vse,

če sami dolgčas ti je, družbo rabiš,

vedi, da moje misli zagrene…

Spoznaval že sem mnoga pota,

zvečine sem odmislil vsa,

a kaj, ko rado skaže zmota

se tam, kjer prav peljati zna…

Prav nič čaščeno ni, priznano,

če te pošteno vodi pot,

v brezpotje vselej razvejano

na svetu je nešteto zmot…