Sonce
zmore v barvah biti,
ko nasmeh
hiti deliti,
zmore
pota tlakovati,
iskrice
prek njih peljati,
da v
očeh je ringaraja,
ko se
palček v svet podaja…
Vsak
korak je del vesolja,
z njim
narašča trud, in volja,
slednji
kamenček ovira,
pridno
znanje vkup nabira,
se v
uspešnosti oplaja,
ko se
palček v svet podaja…
Vsaka
ped, do zadnje, šteje,
in nožice
vse hitreje
silijo
v šir leteti,
po
daljavah hrepeneti,
vse več
znanega poraja,
ko se
palček v svet podaja…
Vse
bolj čvrste so nožice,
vse bolj
kakor krila ptice,
kaj
kamenje, prek krtine,
prek
gorovja volja šine,
vse
lahkotnejše postaja,
ko se
palček v svet podaja…
Ni komentarjev:
Objavite komentar