Pravzaprav
ni, ne bom ga tunkal, in ga za nekakšen izgovor uporabljal, čeprav je res, da
sem ob njegovih na neke svoje pomislil…
In
takoj opozorilo: NE POSLUŠAJ, V KOLIKOR NISI PRIPRAVLJEN/A nekih osemdeset
minut TRPETI!
Še
zlasti, ker:
-
je
posneto v domačem »studiu«, in s povsem primitivno »tehnologijo«;
-
orkester,
katerega sem za snemanje najel, ne zna igrati, pa je po svoje, kolikor je
zmogel, k celoti pridodal;
-
bi
ti vsebina utegnila biti neznana, in tudi neljuba.
Vsaj na
tak način sem zmogel »ubesediti« tisto, kar so mi določeni obljubljali pomagati
(in so obljube držale samo toliko, dokler niso dospeli, prek mene, do
uresničitve lastnih interesov), in kar me je gnalo, da na plano spustim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar