Ko mi
nekdo, ki niti o sebi ne ve, izreče svoj »ne veš kaj čutim«, pomislim na
pijavko. Tudi pijavko »krasi« sebičnost, in tudi ona čuti…
Pri
opredeljevanju čutenja (čustvovanja) obstajajo tisti KAJ, KAKO in KOLIKO.
KAJ
čuti pijavka?! Zdaj zadovoljstvo, zdaj nezadovoljstvo, odvisno od okoliščin.
KAKO
čuti?! Lepo, kadar čuti na račun drugega, tistega, kateremu živetje izpija.
KOLIKO
čuti?! Zmorem ugotoviti tista bolj in manj, količinsko pa dejansko ne zmorem
opredeliti, v nekih merskih enotah, vendar – to sploh pomembno ni, kajti v
vsakem primeru čustvovanja sebičnosti ne sodijo med plemenita, niti med omembe
in upoštevanja vredna!
Da,
povsem vseeno mi je KOLIKO čuti nek parazit, zadošča mi, da vem, da je parazit,
pa s tem kakršnegakoli svojega zadovoljstva nevreden.
Ni komentarjev:
Objavite komentar