»Simpatično«…

Tam, kjer je praznina, neka jama brez dna, tam ni zadovoljstva, ki bi zmoglo to praznino zapolniti. Pa lahko še tako stremiš k temu zadovoljstvu, kakršnemkoli že, a nikoli ne dospeš do ničesar več, kot do nekih hipnih stanj, recimo temu pomirjenosti, obenem pa takšno »odpravljanje« praznine poraja učinek, ki je želenemu povsem nasproten, pa nikoli konca, še več, praznina se vse glasneje oglaša…

 

Tam, kjer nimajo sebe iskati, se najti, biti nekdo, tak, ki premore določene vsebine, da zmore z njihovo pomočjo, iz sebe, (tudi) sebi zadovoljstvo porajati, tam morajo segati po nečem izven sebe, in je, glede učinkovanja, popolnoma vseeno po čem, kajti nikdar ne bodo dosegli tistega, kar bi radi. Jama brez dna vselej ostane jama brez dna… samo »materiala« za njeno brezplodno »zasipavanje« je iz časa v čas manj.

 

»Simpatično« je na eni strani ugotavljati razne statistične podatke, denimo tiste, ki govorijo o alkoholu, nasilju, ločitvah, prešuštvu, kriminalu, samomorih, potrošništvu, da zdravstvenih težav ne omenjam, tistih psihične narave… na drugi pa nenehno poslušati o tem, kako so zadovoljni, v svojih živetjih in zaradi njih. Sila »simpatično«, v kolikor so ti, pač, ljuba stanja nekih nelogičnosti, neresnic in ne-zavedanja samega sebe.