Z družnimi močmi…

Dopoldne je lilo, sredi dneva pa sva imela opravek v Krškem. In sva morala malček tudi manevrirati, da sva uspela Astrid spraviti iz garaže na cesto, mimo razsutih drv…

 

Domov sva se vrnila šele nekaj pred tretjo, pa sva imela tudi kosilo kasneje. Po kosilu pa sva se lotila, spet, drv. In je palček znova hotel pomagati, in sva delala vse dotlej, dokler sem zdržal ob palčkovi pomoči, kajti… malček nehvaležno postane, ko pomočnica, takrat, ko zvrhano samokolnico drv družno peljeva, in moram paziti, da je ne pohodim, ko se mi tik pred nogami suče, začne nek svoj »ristanc«, ali pa »ples«, ne vem, nisem prepričan, izkazovati… in ji je, očitno, začelo zmanjkovati delovne vneme, pa je bilo bolje temu prisluhniti, in upoštevati, ampak…

Kljub vsemu nama je uspelo za nekih pet, morda šest samokolnic več drv pospraviti, kot včeraj, pa mi ni žal, da sem živce za čas najinega truda na nekoliko prožnejšo vrv privezal…