Posoda
pomita, Malino perilo obešeno, belo v pranju, med obešanjem sem skuhal jajčka,
in drugo kavo…
Rokopis
zaključen, in v pregledovanju. Vsaj sto strani bo, pestre vsebine – pesmi,
aforizmi, epigrami, razmišljanja. Samo še do dogovora moram dospeti, pa bo,
morda, knjiga smela zaživeti, v prihodnjem letu…
Pri
zapisih, katere spletu namenjam, sem že sredi torka. Verjetno mi bo danes
uspelo do srede priti, če…
Da,
prihodnje leto. V kolikor ga dočakam, kakopak. Ne bom jih slavil, nabranih
sedemdesetih, čemu bi jih, samo bremenijo, bom pa slavil slovo od festivala, mi
bo v razbremenitev, in, morda, dve, celo tri nove knjige. Bo še videti, kako bo
z založnikom. In slavil bom Malin odhod v šolo, zaradi nje, in z njo, ker bo s
tem še bolj »velika« postala, čeprav – ko bi še dolgo, dolgo, dolgo ostala
malčica…
Bentiš,
pa ta slavljenja, vse manj vrednega je obeleževati! Pa še takrat, ko se podam –
hipec, dva, in že je tu vsakdanje, tako da, ko malček pomislim, me, bolj kot
ne, samo še besede pokonci držijo. Namenjene vrag vedi komu, pri redkih
dobrodošle. Nekaj je, pač, treba početi, in ničesar pametnejšega nimam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar