V neznanem…

V neznanem, vrag ve kje, duše pol mi v noči spava,

skrila se je, davno že, kar tako, za vsak slučaj,

jo nebo mehkó topli, ji na zvezdah brhkih glava,

ji vesolje šelesti, pa mi ne želi nazaj…

 

Spavaj, spavaj, mir s teboj, mi brez tebe lažje teče,

ko bi cela mi bila, ne bi znalo biti prav,

tebi zvezdnat je spokoj, polovico tu pa peče,

pa takrat se srečava, ko se k tebi bom podal…

 

Spavaj, spavaj, meni bo, če doslej se je izteklo,

čuvaj mirno mi nebo, da imel bom kje pristat,

malo še, pa se povsem mi življenje bo doreklo,

in trenutek zgolj za tem se v celost greš podat…

 

V neznanem, vrag ve kje, duše pol mi v noči spava,

kar mi tu je, vso boli, pa ji ni veselo pet,

a ko želje polete, bo mi tolažnica prava,

pa v vesolja bom temi končno zmogel zaživet…