V mislih…

V misli zaide, da mir mi razkraja,

da sveti, da kaže, da želje budi,

podim, ne zaleže, kljubuje, vztraja,

da dneve popelje, noči prepodi,

kot zvezda, ki sveti, da v temi prekleti

očesu je videt vsaj krhek nek cvet,

čeprav v dlaneh ni ničesar imeti,

na plečih spoznanja zavrženih let…

 

V misli zaide, da mir mi preganja,

prav nič ne pomaga, branik popusti,

v valovih nebes se v obale zaganja,

vrag vedi kaj jih sploh še skupaj drži,

ni moč odpisati, v pozabe klet dati,

čeprav se ne trudim, za tem ne stremim,

vsaj v mislih si zmorem še sonca iskati,

vsaj v mislih, si lažem, še vedno živim…