Srečal
sem nekaj »ustvarjalcev«, ki so mi znali pojasniti, da »pravi pesnik samo eno
zbirko naredi«. Ne vem, ne bi na dolgo o »tvornosti« tako mislečih, o nekem pomanjkanju
zamisli in tudi zmožnosti, čeprav…
Sam
sem že pri prvi svoji knjigi, in pred njo, vedel, da nisem pesnik, pa se mi
tudi po dvajseti zadeva bistveno ne spreminja, še vedno vztrajam, kot ne-pesnik
v pesnjenju, ampak…
Zame
mi niti ni, sem vselej zmogel bebce nekako prebaviti, vendar – ko bolje
pomislim, potem ugotovim, da sloveča imena deželnega pesnjenja, od Prešerna
naprej, sploh niso (bili) pesniki!
Ni komentarjev:
Objavite komentar