Leonardo »genij«?! Ma, kje neki!

Te dni obeležujejo pol tisočletja od smrti Leonarda da Vinčija, bojda »genija«. In najbolj absurdno je to, da – Leonardo ni bil nikakršen »genij«!

»Genij/i« kot biološka posebnost, kot vrsta namreč sploh NE obstaja/jo! Takšna (pojmovna) opredelitev je zgolj izmislek obče bebavosti, ki samo sebe obravnava kot razumno, pa mora, zavoljo tega, vse tiste, sila redke, resda, ki od povprečja (občutno) izstopajo, z nekim terminom opredeliti, po načelu če-sem-jaz-razumen (in-razumem-a-ne-dospevam-do-odkritij), potem je-tisti-ki-do-odkritij-dospeva-še-toliko-BOLJ-RAZUMEN-od-mene, pri čemer bebavost nikoli ne bo dojela, da biti-bolj-ali-manj-razumen NITI TEORETIČNO NI MOGOČE, pač pa – ali razumeš, ali pa ne!

Vzemimo za primer nek matematičen problem. Pri njem ni mogoče nekaj-razumeti-nečesa-pa-ne-(razumeti), kajti v kolikor ne razumeš problema kot takega, kot celote, potemtakem, potem ga nisi zmožen razrešiti! In če nečesa nisi zmožen razrešiti, potem taistega, zagotovo, NE razumeš! Pa naj se ti še tako dozdeva, da pa-malo-vseeno-razumeš…

Vse na tem svetu, sleherna posamičnost (in njeno izkazovanje/učinkovanje) je prepletenost znotraj neke celote, je, potemtakem, del taiste celote, del, ki s svojim obstajanjem neposredno pogojuje obstajanja vseh ostalih posamičnosti! In, sočasno, pogojuje vse posledice lastnega obstajanja in izkazovanja, obenem tudi, vsaj posredno, posledice obstajanja in izkazovanja vseh ostalih posamičnosti, katere sotvorijo celoto, imenovano svet!

Za občost je značilno prav to, da ni zmožna realno predvidevati posledic, tako posledic lastnega izkazovanja (delovanja), kakor tudi vseh ostalih (posledic). KO bi bila zmožna, potem bi se pot-v-švico zaključila v švici! Ko bi bila zmožna, potem bi se (njeno) »reševanje« problemov izkazovalo v podobah razvoja, nadgradnje, in ne v podobah večnega vrtenja-zgodovine, ponavljanja enih in istih stanj (resda, zahvaljujoč Človeku-razumskemu bitju, in njegovim spoznanjem, na tehnološko višjih ravneh… dokler ne nastopi trenutek obče uporabe tehnologije v uničevalne namene, takrat se »cvetoč Egipt« spremeni v »egiptovsko puščavo«, takrat neznano kam »izginejo« civilizacije)!

Leonardo (in njemu podobni, sila redki posamezniki, v odnosu do občestva) je bil »zgolj« pripadnik vrste, imenovane Človek-razumno bitje ( = Homo Sapiens, lahko tudi Homo Sapiens Sapiens, če se ti tako umnejše sliši), potemtakem je bil NEnagonsko bitje, dočim so obči potomci križanja med taistim Človekom in NEčlovekom, človečnjakom (v večini Neandertalcem), nagonskim, NErazumskim bitjem, in so, ti, obči, skozi deset tisočletja resda pridobili človekovo podobo (zunanjost, izgled), se, vsaj v določenih okoliščinah, navzeli človekovih navad, a so v miselno-čustvenih zmožnostih ostali na ravni človečnjaka! So, v bistvu, posodobljeni Neandertalci!

Temu ustrezno je nekoč, še nedolgo tega, znanost govorila o tem, da človeštvo tvori vrsta imenovana Homo Sapiens, dočim danes govori o »sodobnem človeku«, pa – če je Homo Sapiens oznaka za razumsko bitje, za kakšno bitje je, potemtakem, oznaka »sodobni človek«?! Za NEčloveka (v kolikor še vedno velja, in druge možnosti ni, da je razum ločnica med Človekom in živaljo!)?!

Naravna zasnovanost je osnoven, opredeljujoč zapis, ki pogojuje vse, in vsako posamičnost, kar/ki obstaja. Trajno pogojuje! Geni NE odpadajo, lahko se le, delno, modificirajo, a kljub temu – kadar križaš primerljivost, tudi takrat VEDNO obstanejo temeljne značilnosti (po naravni zasnovanosti) močnejše, (na spremembe) odpornejše vrste! In dokazano je, da so nižje razvite vrste odpornejše (na spremembe) kot razvite(jše)!

Potemtakem je povsem logično tudi to, da pri križanju NEčloveka in Človeka o(b)stanejo, kot opredeljujoče, značilnosti NEčloveka.

Za razumna bitja ( = Človek, Homo Sapiens) je značilno, da so zmožna okoliščine zavestno, hote in uspešno, spreminjati SEBI V PRID (pomeni, potemtakem, da so zmožna graditi razvoj, nadgradnjo predhodnih stanj, s tem tudi TRAJNO odpravljati tisto, kar v podobi pomanjkljivosti oz. nepravilnosti ugotavljajo), pomeni, da so zmožna ustvarjati vedno (in tudi sebi) kakovostnejše okolje (svet).

Za nagonska bitja je značilno, da se prilagajajo, bolj ali manj uspešno, (spreminjajočim se) okoliščinam, dočim na same okoliščine delujejo KVARNO (razkrajajo celo tisto, od česar je neposredno odvisen njih obstoj)! Če ne verjameš, potem pomisli na neke pašne površine: dokler je obilje paše, do tedaj se bodo črede nebrzdano razmnoževale, in bodo to počele vse do tedaj (in tam, kjer nimajo naravnih sovražnikov = omejevalcev številčnosti), dokler ne bodo dobesedno iztrebile lasten vir prehranjevanja (nekoč so, v bivši državi, sprejeli odlok o prepovedi paše koz na kraških področjih, ker so koze – dobesedno do kamenja – iztrebile vso rast!), posledično ogrozile lasten obstoj.

Za razumna bitja je značilen konstanten odnos do stvarnosti kot celote, in do njenih posamičnih delov (t. im. načelnost, predpogoj etičnosti oz. moralnosti), za nagonska bitja je značilna prilagodljivost ( = nenačelnost, neetičnost oz. nemoralnost… odgovor na tisti kam-je-izginila-morala, »morala«, ki sploh ni bila, nekoč, izkaz dejanske etičnosti občestva, pač pa zgolj izkaz strahu-pred-kaznovanostjo, v primeru kršenja predpisanih zapovedi).

Razumska bitja so zmožna uvidevnosti (misliti na druge, odrekati se sebi, svojim zahtevam, v korist drugih), nagonska bitja se izkazujejo s sebičnostjo (v okviru boja za obstanek, in pravice močnejšega). Razumska bitja so, prav zaradi uvidevnosti, zmožna trajnega konsenza, dogovora, potemtakem tudi trajnega, v obče zadovoljstvo usmerjenega urejanja »družbenih vprašanj«, pri nagonskih bitjih pa noben dogovor, nobena rešitev ni trajne narave! Zato se zgodovina-vrti, nenehno ene in iste vsebine ponavlja.

Ne, Leonardo NI bil »genij«, bil je, preprosto, »zgolj« Človek-razumsko bitje, eden izmed redkih (2 % celotnega »človeštva«), ki poseljujejo planet »razumskih« bebcev, živalskosti v človeških telesih!

MCPH1, gen, ki NIKOLI živali ne bo dopustil postati Človek!