Čez Artiče v gozdiče,
in na griče, pot polzi,
jo nebo prek krošenj kliče,
da pod njim se umiri...
Da, za hipec, dva, počije,
se s pogledom okrasi,
ko čez Krško polje sije
Sonce toplo, in zlati...
in na griče, pot polzi,
jo nebo prek krošenj kliče,
da pod njim se umiri...
Da, za hipec, dva, počije,
se s pogledom okrasi,
ko čez Krško polje sije
Sonce toplo, in zlati...
Ni komentarjev:
Objavite komentar