Čista logika

Vsakdo ima neko svojo logiko = obče veljavna trditev, ki predstavlja popoln kretenizem, saj izkazuje nerazumevanje (miselnega) procesa, po katerem se, izmed vsega obstoječega, odvijata le dve vsebini – Narava kot taka (na ravni njenih, torej naravnih zakonitosti) in psihično (posledično tudi razumsko) neokrnjen Človek.

Za razliko od vseh ostalih bitij je Človek, vsaj načeloma, razumsko (delujoče) bitje, ki je znotraj t. im. človeštva zastopano v dobrih 2 %. Potemtakem sta približno 2 % »človeštva« načeloma zmožna razumskega delovanja oz. čiste logike ( = razumevanja naravnih zakonitosti), dejansko pa je večina teh 2 %, zaradi (vzgojnega) delovanja večinskega, nagonskega okolja ( = »človeštva«), psihično (in razumsko) okvarjena, pa ostane le nekaj promilov celotne »človeške« populacije, ki zmorejo razumsko, v podobah čiste logike, delovati. Zaradi tega je tako malo galileov, ajnštajnov, tesel… kljub temu, da v sodobnih časih izobraževalni proces producira na sto tisoče »doktorjev znanosti«, nagonskih, nerazumskih, vendar (formalno) izobraženih posameznikov, t. im. foh idiotov. In ti posamezniki so zmožni izključno obrtnega delovanja znotraj naučenosti, niso pa zmožni dejanskega razumevanja vsebin, s katerimi se ukvarjajo!

Čista logika in (miselni) tokokrogi.

Najprej poglejmo, kaj so ti tokokrogi. Vse, ampak res vse se odvija v podobah tokokrogov… v okviru katerih PRVI vzrok porodi PRVO posledico, ki se, v istem trenutku, spremeni v DRUGI vzrok DRUGE posledice… nato le-ta postane TRETJI vzrok TRETJE posledice in tako naprej, vse do tedaj, dokler se PREDZADNJA posledica nekega tokokroga ne spremeni v ZADNJI vzrok ZADNJE posledice istega (tokokroga). Pomeni, da je ta, nek, posamičen tokokrog s tem zaključen, vendar…

Vendar se s tem zadeva ne zaključi, pač pa je zaokrožen le nek posamičen ciklus znotraj večnega obračanja enih in istih, vzročno-posledičnih, ciklusov (tokokrogov), in je zaključek enega tokokroga sočasno – začetek drugega, novega. In to se dogaja v nedogled, dobesedno v neskončnost (vsaka krožnica se nadaljuje iz lastnega konca, in ko to vrtenje ne bi bilo neskončno, potem sploh krožnice ne bi bilo).

Človejaki in psihično (torej tudi razumsko) okrnjeni Ljudje so zmožni »razumevanja« posamičnih vzročno-posledičnih povezav, nikakor pa ne zmorejo skleniti celotnega (miselnega, vzročno-posledičnega) tokokroga, kar pomeni, da NE razumejo celote, potemtakem tudi njenih delov ne zmorejo razumeti (vsak del se v odnosu do celote izkazuje v nekem svojem logičnem odnosu, in obratno)… pomisli, znova, na delček galileov, ajnštajnov, tesel… v odnosu na celotno populacijo. In prav zaradi tega občega NErazumevanja dejstev, se dogajanja znotraj »človeškega« sveta izkazujejo v svojih nenehnih nihanjih, cik-cakanjih med vzponi in padci, med graditvijo in rušitvijo, med napredkom in razkrojem. Kdor pozna, razume pot, po kateri se odpravi, ta tudi dospe do želenega (načrtovanega) cilja! Kdor pa se niti (končnih) posledic lastnega delovanja ne zaveda, ta pa se izkazuje… izberi Animal planet, ali National Geographic Wild… nek podoben program… in našel boš identične vsebine (načine), kot so tiste, ki zaznamujejo »človeštvo« ( = absolutno, nagonsko večino).