Tetovaže

Tetovaže sodijo med zadeve, katere bi lahko poimenovali kot mašila (ali tešila) kompleksov (manjvrednosti). So nekakšni nadomestki za pomanjkanje tiste(ih) vsebin(e), ki zmore(jo) posameznika ločevati od vseh ostalih, ga, potemtakem, opredeljevati kot biti-nekaj-drugačnega-od-ostalih.

Tetovaže, uhani, nosani, bradavičani, obrvani... tudi prstani, verižice (in preostali nakit)... barvanje las, “posebne”, izstopajoče frizure... vsaj-tako-dober-avto-kot-sosedov... in kup ostalih zadevščin so izkaz - psihične (umske) nedozorelosti...

Tetovaže = posledica dejstva o sem-takšen-kot-vsi-ostali in potrebe po biti-drugačen-od-ostalih = posledica nezmožnosti sprejemanja dejstev, sočasno izkaz ne(o)brzdane želje po kljubovanju tej nezmožnosti... obenem pa, sila preprosto povedano - izkaz neumnosti! Čemu?

Zaradi sledečega: če si omislim še tako izstopajočo tetovažo, še tako “dober”, drag avtomobil (ali karkoli drugega, s čemer se bom, DOMNEVNO, razlikoval od vseh ostalih), če si nadanem zeleno, vijolično, rdečo (ali zgolj običajno “mladostno”) barvo las...

... se s tem, vsebinsko gledano, nisem prav nič odmaknil od vseh ostalih, sem jim, še vedno, povsem enak (prazen, nezmožen izkazovanja lastne posebnosti oz. drugačnosti), in je razlika le v tem, da imam tetovažo (“dober” avtomobil...), dočim taistega ti ostali nimajo.

... nisem, vsebinsko gledano, nič (po)polnejši, zaradi barve las nič mlajši... skratka, nisem popolnoma nič posebnega (niti do poprejšnjega samega sebe, niti do vseh ostalih), pač pa je (v svetu bebave praznine) poseben okrasek, s čigar (tozadevno) vrednostjo skušam lastno izboljšati!

Zanimivo je, da so tetovaže (in ostali, tudi statusni okraski) dokaj običajna zadeva v človejaškem svetu, torej med tistimi, ki želijo biti normalni in predvsem - naravni! Obenem pa, o groza, ne morejo biti normalni (psihično, umsko gledano) živeči v človekovem svetu in v primerjavi s človekom! Ne morejo biti, in nikoli ne bodo, kajti človeka po umski plati nikdar ne bodo niti dosegli, kaj šele presegli. So, človejaki, ne nazadnje, povsem nagonska bitja, in kot takšni “dojemajo” v 180 stopinjah drugače od človekovega (razumskega) dojemanja, in se, posledično, povsod tam, kjer je razumevanje osnova izkazovanja, takisto kontradiktorno izkazujejo z ravnanji. In - ko bi povsem preprosto zapisal: ves napredek, ki ga ustvari človek, se bodisi (v rokah človejakov) spremeni v uničevalno silo, bodisi je človejakom razlog (opravičilo) vseh (negativnih) stanj, ki jih (z napredkom v svojih rokah) sami povzročajo.