Sem
domoljub, do dna srca!
In
ljubim vse, kar je lepo,
kar boža
dušo in oko,
na
slednji pikici sveta!
Moj dom
je potok žuboreč.
In
reka, ki lenobno sanja,
drevo,
ki v nebo poganja,
še
vetrič, prek travic hiteč…
Barvit
je dan, barvit je svet,
barvito
moje domovanje,
in
nenavadno v njem vsakdanje
ter v
vsakem hipu dih spočet.
Sem
domoljub. Moj dom je dan,
ki s
soncem ga nebo oblije,
da v
njem prešerna volja klije,
ko
ptice spev privre na plan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar