Ovcam odnesem sena. Rade ga imajo, v dneh, ko trava še
ni dosegla svojega polnega okusa. In se ga lotijo, tudi po več ur, ko jim ga
prinesem, vendar...
Namestil sem ga, in krenil navzdol, po pašniku. Koke
so že drug dan v izpustu, pa sem šel, za vsak slučaj, na obhod, da ugotovim, če
je katera jajce odložila, nekam, v travo...
Dodo, kot zvest, dresiran kuža, tik za menoj. Sledi,
pa - kamor jaz, tam tudi ona. In še nisva povsem do dna pašnika dospela, ko že
pridrvita Dada In Didi, takoj za njima pa še preostali trije, ovnič in ovčici,
mlajši, katere sem dobil naravnost s pašnika, na pašnik, pa se še nismo najbolj
socializirali...
Prve tri se gnetejo krog mene, pa čohaj, izmenično,
eno, pa drugo, tretjo, in spet k prvi...
Opravim z ovcami, in s pašnikom, pa sedem, da malo
predahnem, na stopnico. Glej ga vraga, najbližja rjavka, koka, se stisne k
meni, in jo božam, ona pa, od ugodja, zapira oči. Tu in tam kljune, zdaj v ta,
kasneje v nek drug pasji nos, ki se preveč približa, vendar - crkljanje teče v
polnem teku. Malo kasneje se ponovi zadeva, z drugo koko, pa...
Cucki... če zginem za pet minut, me pozdravljajo, ob
povratku, kot da se celo večnost ne bi videli. In mačkonarja nista kaj bistveno
drugačna...
Priznam, godi, zelo godi, ko vse to gledam in
doživljam, ampak - na marsikaterem področju sem, v preteklosti, dokazal
zmožnosti, in uspešnost, in to tam, in s tistim, kjer, in s čemer, občost
nikdar ne bo uspevala, pa če nešteto svojih živetij odživi, danes pa... danes
pa se ukvarjam z ovcami, kokošmi, z drevjem in s trtami, medtem ko se tisti, ki
niti za ovce in kure niso sposobni, ukvarjajo s tem, da času podobo krojijo!
Benti "demokracijo", teh, nagonskih bitij,
nerazumskih, še zlasti zato, ker - ko začnejo, enkrat, živali o sobivanju
odločat, takrat je začetek konca civilizacije, kakršnakoli že ta je!
Pa malo rožic, prek bebavega dreka, ki se je sicer čez
Svet razlil...
Ni komentarjev:
Objavite komentar