... postati urednik. V neki založbi, pač, dovolj
močni, da bo zdržala. In si bom v neki drugi, podobni, našel prijatelja,
urednika. Kak špas, bova drug drugemu, pa še kakemu nečaku, za povrh, knjige
izdajala...
... organizirati redna, letna druženja, pisateljev, in
predvsem "pisateljev". In bom na ta druženja vabil razne predsednike,
tudi tistega, ki v DSP sedi... brezplačna, tridnevna hotelska oskrba, za
zaključek še zanimiv izlet v tujino... za jedačo in pijačo poskrbljeno... ni
vrag, da se mi prizadevanja ne bi, s časom, obrestovala...
... vsekakor bom poznal ta prave v ta pravih odborih,
in bomo dobri, dovolj dobri, da me na obvezne bralne sezname uvrstijo, pa
postanem, na tak način, in ne edini, zmožen samovzdrževanja, zgolj s pisanjem,
kakopak...
...morda, ma, ne, zanesljivo, še kaj
na-dušo-pihajočega-spišem, in v prave smeri, zdaj v to, drugič v drugo,
naravnam, da kakemu veljaku veljaven postanem...
... morda pa bom debilne kaj-pravi-filip spočenjal, da
bom tistim brez domišljije zareze razpiral, in kazal kaj-je-spod-skrito... po
oceni komisije knjižničarjev, ki "zlate hruške" podeljuje, je že tako
in tako večina (tudi, in žal, "otroških") knjig takšnih, da - je
škoda papirja za tisk...
Pa da ne bi bil narobe razumljen, tam, kjer niti
osnovnega niso zmožni dojeti...
Ja, in tudi pri vsesplošni praksi je tako - ali plavaš s tokom, ali pa ne želiš v umazanijo skočit, pa ob strani (ob)stojiš. In si za to sam kriv, po lastni volji se tako odločiš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar