sreda, 27. oktober 2021

Je prišel "martin"...

 In se je tudi "martin" oglasil, ampak - lepo, po vrsti!
V ponedeljek sem odpeljal Astrid k mehaniku, da naredi redni, letni servis, potem pa jo odpelje na tehnični pregled, radi registracije. Možakar se je odločil obratno, češ - če je že v delavnici, bom odpravil tudi napake, ki jih bodo na tehničnem našli. Prav, čeprav...
Na tehničnem so ugotovili tisti, meni zelo všečen, vozilo-je-tehnično-brezhibno. Eh, moja Astrid...
Kupil sem jo devet let staro, in družno se voziva že v najino sedmo leto, pa si, pri petnajstih, brezhibna! Pa česa vsega nisva skupaj počela! Vsaj desetkrat sva selila stvari iz Ljubljane, med njimi večinoma knjige. In, da je bila selitev nekoliko težja - v moji knjižnici ni nobene lahke, tiste šundno smrdeče knjige! Pa...
Nič kolikokrat sva vozila na odpad, od lesa, prek stekla, železja, steklene volne, vse do betona! In sva vozila, poleg cuckov in mačkonarjev, ki so običajni potniki, tudi kokoši in ovce. Pa žaklje koruze, bale sena...
Daj, zdrži še vsaj pet let, če pa jih deset, ali več, potem pa - toliko bolje!
Včeraj mi je uspelo, da so vse trte do konca, povsem obrezane. Podobno je s sadnim drevjem. No, ostala sta še dva kakija, s katerih moram najprej obrati tisto (skromno) letino, ki je uspela preživeti aprilsko pozebo. In ostal mi je star ringlo, ki so ga ne-vem-kdaj (po)sadili, in ga pustili (z)rasti v šestih, konkretnih deblih...
Je vsaj deset metrov visok ter enako domišljav, kot so naši politikanti. Misli, da je boga za brado prijel, ker se dotika neba, a ga bom že k pameti spravil, konkretneje - bližje k trdnim tlom! Ostal bo le z enim deblom, da bo rasel kot drevo, in ne kot grm, pa še to bom skrajšal na vsega meter, tu nekje. Ga nameravam po(d)mladiti...
Ja, danes pa, ko je še hlad terjal ustrezno oblečenost, se je "martin" oglasil. Sva pretočila, v steklenice djala (ter, malček, požveplala) tistih šestnajst litrov vina, ki se jih je dalo dobiti iz dveh trt šmarnice. Kakopak, nekaj sva ga dala tudi v hladilnik, da bo za h kosilu, dočim je deci šel v pokušino. Dobro, pitko vino, predvsem pa brez vse kemije, s katero dandanes ne le pridelujejo grozdje, pač pa tudi vino. In sokove ter vse ostalo.
Je močno, še mlado, in je že pokušino čutiti. Ostalo pa bo čakalo, vsaj mesec, da se žveplo razgradi. Ne maram glavobola, zlasti ne tistega, ki ga povzroča preveč žvepla v vinu. Tudi "kakovostnem"...




Ni komentarjev:

Objavite komentar