V nedeljo me je sosed vprašal koliko kokoši imamo. In nisem znal povedat pravega števila, jih že nekaj dni nisem štel...
Danes mi jih je uspelo, prešteti. Z zadovoljstvom sem ugotovil, da se v zadnjih štirinajstih dneh število ni zmanjšalo. Potem pa...
Že včeraj, krog devete, sva jo videla, kako opreza, z obronka gozda. Lisica. Pa sem danes še toliko bolj pozorno spremljal teren. In nekoliko kasneje spustil kokoši, vendar...
Točno ob pol devetih - le za nekaj sekund je prišla na parcelo, prek pašne ograde, dovolj, da je malodane hip kasneje, s kokoško v gobcu, izginila v gozd(u). Dokler sta cucka dospela po bregu navzdol, je že ni bilo...
Nimam ne denarja, ne energije, da bi krog parcele razpeljal tisto gosto, drobno mrežno ograjo. Meter dvajset je prenizka, kajti ko se koka nameni za kljunom, premaga takšno zračno oviro, dočim - tiste višje, mreže, so še krepko dražje...
Kar nekaj sem jih spoznal, tukaj, ki so imeli kokoši, a so jih, vsi po vrsti, opustili. Zaradi lisice in kanje. Tudi sam sem začel podobno razmišljat, kajti - da bi imel kure hermetično zaprte, potem raje kupim jajca "talne reje" (marsikdo misli, da je ta oznaka zagotovilo kakovostnih jajc, čeprav - ko bi videl kokoši, v "industrijski" talni reji, na betonu, malodane oskubljene radi izpadajočega perja in medsebojnih spopadov, pa z raznimi dodatki, tudi hormonskimi...), tako pa, ko dihajo, in brskajo za črviči, zelmi... tako pa "okoliščine" hodijo navzkriž z mojimi pričakovanji...
Ko pa lovce kličeš... takrat ugotoviš, da je lisica pametnejša od njih. Doslej je namreč kradla, koke, izključno izven časa lova na lisice!
Ni komentarjev:
Objavite komentar