Ko spoznaš nebo

Ko enkrat spoznaš nebo,

do tal je strašansko boleče,

polomiš si dušo, polomiš telo,

v očeh pa ni kančka več sreče.

 

Ko enkrat spoznaš nebo,

in vihra ga temna prekrije,

poti vse brez cilja teko,

in želja v neznano se skrije.

 

Ko enkrat spoznaš nebo,

in sila ti kruto ga vzame,

ni sonca, da v jutro bi vzšlo,

ni upa, da sebi verjame.

 

Ko enkrat spoznaš nebo…

Je bolje nikdar ga spoznati,

ne bo ti brez njega hudo,

ne moglo te bo razdejati.