V neskončnost zaupal

V neskončnost zaupal nekoč sem, verjel,

v neskončnost prekleto, še dlje,

in kruto spoznal, da za hip ne bi smel,

da zlahka nebo se podre…

 

V neskončnost sem sanjal, in v sanjah gradil,

v prekleto neskončnost varljivo,

in v dušo odeval, in s srcem toplil,

odvržen zatem v minljivo…

 

V neskončnost sem gledal, za soncem hitel,

si zvezde pod spanec polagal,

zatem do ledenosti krute dospel,

da up je še slednji omagal…

 

V neskončnost zaupal nekoč sem, bedak,

v iskrenost, in v pot samo eno,

v dlaneh pa ostal od vsega je le zrak,

ni moč, kjer ne da se pošteno.