Življenje
je res čudne baže,
priložnost,
in želja, in up,
a rado
prehitro umaže,
izlije
grenak ves svoj strup…
Kot
farsa, gradi, da razdira,
ponuja zato,
da ne da,
in bolj
kot te bije, bolj zgodbo razpira,
dotlej,
dokler se ne konča…
Brez
zgodbe obstaja le biti,
iz dneva
v dan iste stvari,
poti
ni, da zmoreš kam iti,
le čas,
ki v prazno puhti…
Tega bi
mi prijalo malo,
da dušo
spočijem, srce,
dovolj
mi obeh je ostalo,
dovolj
mi je zgodb, ki bole…
Življenje,
prekleta zadeva,
od nekdaj
le bijem se z njim,
ko niti
za hip ne okleva,
le žge,
in spreminja v dim…
Ni komentarjev:
Objavite komentar