Ne
sprašuj me, kje se sreča skriva,
iščem jo,
mi vselej ubeži,
kaže,
da ob meni ne uživa,
da so
ljubše ji drugam poti…
Ne
sprašuj me, kje rojijo sanje,
sem sanjač,
sem sanjal premočno,
zdaj pa
kot da ni mi mar več zanje,
ko
ugasnejo, je kruto, prav hudo…
Ne
sprašuj me, komu zvezda sveti,
meni je,
to vem, a zdaj je ni,
ji
težko je mene potrpeti,
ji ob
meni pešajo moči…
Ne
sprašuj me, kje spokoj preveva,
do radosti
sem, nekoč, dospel,
danes
pa mi v prazno dan mineva,
bržčas
sem krepko preveč želel…
Ne
sprašuj, zgrešena sem pojava,
žarek vsak,
ki leže mi v dlani,
slej ko
prej v neznano mi odtava,
ker
lepo z menoj mu biti ni…
Ni komentarjev:
Objavite komentar