Mi je žal... a tako je.

Nič ne uide, vse se zasidra v pomnjenje, vse upoštevam.

 

Brez kogar zmorem danes, bom zmogel tudi jutri.

 

Dam na čistočo hiše. Prenesem pajčevine, prah… sprijenosti ne!

 

Naučil sem se crkavat. Zmorem to tudi sam.

 

Ko je vsa »pamet« med nogami… je dobro slišat, da je običajno normalno.

 

Uboga bitjeca, ki »vedo«, da sta pamet in razum eno in isto!

 

Zmorem brez kav in klobas, brez čiste vode ne.

 

Kakor se mi (u)mažeš, tako se mi oddaljuješ.

 

Redko izustim »zbogom«. Zato toliko bolj velja.

 

Srca imam za tisoč let. In vse manj tistih, ki bodo to spoznavali.

 

Ne padam na solze, na katere sem že padal.

 

Spokoro išči v cerkvi, pri meni lahko samo kazen dobiš.