Sreča je kriva

Je sreča, če zmoreš topliti,

tako, da nikdar ni v zaman,

topliti, nasmehe buditi,

in biti izvir lepih sanj…

 

Je sreča, če zmoreš dajati,

srce svoje, dušo, svoj čas,

in zvezde v pogledih prižgati,

in pesem vtkati v glas…

 

Je sreča, če v dvoje si eno,

besede, in misli, željé,

če vse je v delitev rojeno,

in radost, in, včasih, solzé…

 

Je sreča v družnem do kraja,

za drugega vsakdo hiti,

v takšnem se vselej poraja

nešteto prelepih poti…

 

Je sreča, in sreča je kriva,

da tudi v trpljenje boli,

takrat, ko v preteklosti biva,

in le še v spominu živi…