Ko sem
preoblačil Drisko, razbojniško Lilonko, je bila sila nemirna, pa ni samo
oteževala preoblačenja, pač pa ga povsem onemogočala. In, ne vem, kaj me je
prijelo, a v trenutku občutene nemoči, nekega obupa, sem ji začel peti refren
iz moje pesmi Malo, malo…
Pesem,
besedilo je žalostno, zelo žalostno, temu ustrezna je tudi melodija, oboje pa
še zdaleč ni neka glasba, ki bi dvoletne navihance prepričevala, vendar…
Ko me
je zaslišala peti, je, v trenutku, obmirovala. Njene očke so bile širom
razprte, ves čas, in, kot da bi okamenela, je mirovala ves čas mojega petja.
Dobesedno vpijala je, besedo za besedo, melodijo…
Komaj
sem končal, s petjem refrena, že sem zaslišal, v hipu, njen »a ce« (še). In,
kakopak, ustregel njeni želji, ter ji stregel ves čas preoblačenja. In še
ničkolikokrat kasneje, denimo, ko sva šla v kuhinjo, da bova kosilo pripravila…
Vsak
večer, in slednje popoldne, ko se k počitku odpravi, in kadar sva skupaj, ji
pojem, neke svoje pesmi. Sama mi pove vrstni red pesmic, kakor bi jih rada
poslušala, in izbira med Tinko Tonko, Izgubil se je mali čriček, Muco Piko in
Tika tako…
Nocoj
je bil v ospredju refren iz Malo, malo. Kar nekajkrat sem ga moral zapeti,
preden sva k drugim pesmicam prišla, tudi vmes, med petjem drugih, ga je tudi
želela slišat, in ne samo to - da jo zares privlači, ta refren, mi dokazuje to,
da ga že skuša peti z menoj, da v določenih verzih ponavlja neke besede,
pravzaprav zmore določeno besedo hkrati z menoj zapeti (resda po svoje, a kljub
temu), pa…
Ja,
čeprav je od vraga, razbojniška duša, navihana, nezaustavljiva, a v njej je
nekaj, kar neverjetno vpija, in je izjemno dovzetno za čustvovanja, tako
dovzetno, da se zmore, svoji starosti navkljub, tako vživeti, da… priznam, mene
je njen odziv na to mojo pesem, njeno sprejemanje slišanega, dobesedno šokiral,
v pozitivnem smislu! In kadar je bila najbolj nemirna, nocoj, med uspavanjem,
sem samo refren zastavil, pa je že legla poleg mene, mirna kot bubica, medtem
ko so njene očke, na stežaj razprte, iz neke globine gledale v moje oči…
Ja, in
tako sva se, že dolgo nazaj, v mislih pogovarjala…
Ni komentarjev:
Objavite komentar