Obstajam,
še vedno, še vedno sem tu,
v čakanju
življenja mi teče,
karkoli
zastavim, prav vse gre po zlu,
veselje
na koncu zapeče…
Obstajam,
in diham, to vse je, kar znam,
mi drugega
ni za početi,
so leta
nabrana prav vse, kar imam,
nihče
ne želi jih vzeti…
Obstajam,
iz ure mi v uro polzi,
nekoč pa
sem sanje rojeval,
ostala
beseda je, da zaboli,
da
pesmi z njo tožne bi speval…
Obstajam,
v kotu, za hrbtom, nekje,
brez mene
bi zlahka se dalo,
docela
v prazno iz dneva v dan gre,
še to,
kar me sploh je ostalo…
Delil
sem, razdajal, topliti hitel,
in tolklo
me vse je po glavi,
ni
dano, da prej do spokoja bi smel,
kot ko
me do konca pospravi…
Obstajam,
še vedno, še vedno sem tu,
le farsa,
do konca izžeta,
očitno
grešil sem, pa me krog vratu
drži
neka sila prekleta…
Obstajam,
v kotu, za hrbtom, nekje,
ničesar
mi več ni slaviti,
le
čakam, da to, kar ostalo je, gre,
da smem
od življenja počiti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar