Čast

Čast je tisto, kar ne znese najbolj po veljavi,

zanjo treba je imeti hrbet in obraz,

pa začne se, kakor vse, kar vredno je, v glavi,

in stremi vso svojo pot, da ne dospe v poraz…

 

Čast je, ma, kako naj zrišem to, kar ne poznajo,

ko besedo daš in potlej vselej jo držiš,

ko te ulične manire v hoji ne ravnajo,

in ne iščeš tam, kjer le v blatu se zgubiš…

 

Ni da bi se smelo jo na neko vago dati,

če obstaja, potlej je, če ni je, je ne bo,

ni je kupovati moč, in se ne da prodati,

in – če enkrat se umaže, vzame brž slovo…

 

Nič pehanja ni za njo, ni za razprodaje,

nima cene, in predvsem ne prifrči z neba,

bolj v samem, bolj v čistem se z življenjem daje,

na skupine, neke gneče pa se ne spozna…