Dežinke, sestrice zale...

Dežinke, prelepo mi pesem škrebljate,

z nebeške se trate

podajate v dan,

se z listi šumečih poljubov igrate,

z obraza rahljate

sledi mnogih ran...

Premnoge ste zgodbe v svoj glas ovile,

kdo ve, kje rodile

ste svoje želje,

kaj zrle ste vse, ko na pot ste krenile,

v oblaku pretile

izliti solze...

Dežinke, dežinke, ve, sestrice zale,

ste žalost mi sprale,

za hip, morda dva,

ko boste do kraja se v plesu razdale,

spet bodo me žgale

globine srca...