Miška, luknjica, in sir...
V nos vabečnost se
dišavi,
s strahom lakota
opravi
in spuste se tačke
v dir...
Past že na pogled
se gabi...
starost jo je
pogrdila,
je premnogo duš
izpila,
a še vedno hitro
grabi...
Pleše, kroži,
preizkuša...
vsak grižljaj je
dlje od krize,
malo tu in tam
zagrize
in vzmeti naklep
posluša...
Včasih pravljice
živijo...
varuh duh, miška
sirota,
lepša so, po
novem, pota,
ki v pasti objem
drobijo...
Radost že
bodočnost zida...
luknjica, družina
zbrana,
košček sira, dušna
hrana...
blagor skromnosti
uvida!
Ni komentarjev:
Objavite komentar