Sova ve...

Žaba v svoji mlaki kvaka,

in dežja se veseli,

solze siv oblak pretaka,

nekaj mu po volji ni...

Se metulj pod listom skriva,

krila k soncu bi razpel,

šla z neba bo žalost siva,

ko bo vetrič pribrzel...

Sova v duplji, zre, prav resna,

z modrovanjem spogledljiva:

tista stvar je najbolj stresna,

ki ti je nedosegljiva...