Mlaka

Mlaka, žabji raj!

V njej tekmuje žabja srenja,

kdo je spretnejše postave,

kdo bolj pronicljive glave,

kdo glasneje se napenja,

ko slavi svoj rodni kraj…

In preštevajo si krake,

merijo, če so po meri,

zadovoljstvo si budijo

ko se v nedogled delijo,

v svoji majhni žabji veri,

na »ta prave« in levake…

Zanimiva je njih sreča:

Vsakdo vsakomur se klanja,

večno slavo žabjo poje,

neubrano, vsak po svoje,

da v širen dalj odzvanja:
V mlaki voda je stoječa…