Vselej
nova pota…
marsikdaj
jih zmota
je krasila,
bogatila,
a bi
noga spet krenila!
Vselej
iste sanje…
redkim
mar je zanje,
je
zamuda
kanček
truda,
zanesljiva
pot bolj mila.
Vzori?
Za začetek…
prazen
je povzetek,
ko po
tuje
se
potuje,
zgolj
v smeri napotila.
Tudi
v lastno škodo…
kaj
mi, k vragu, bodo
prazne
flance
izpod
štance,
sen,
ki vest bi ga grenila?!
Mnogim
brez razlage…
ni izkušnje
brez podlage,
ne
razkrije
čarovnije
solza,
ki še ni kanila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar