Simpl stori

Rojen, sem skušal živeti.

Vzgojen, se naučil sem kleti.

Rojeval sem in pokopaval,

iskal, a nenehno zataval.

Sem upal, brezup me navdaja.

Snoval, in izsanjal, do kraja.

V očeh sem iskal cvetne veje,

a kaj, drugo vse raje šteje.

Razdajal, kar zmogel sem dati,

prenehal obljube čakati.

Spoznal pravi zven melodije:

človeka zgolj stiska razkrije!

A, k sreči, sem našel uteho,

v dušah, ki pod svojo streho

so vzele vse moje napake...

Prištevam se rad med bedake,

rohneč prek varljive stezice,

ki tke se med knjižne police!

Sem skušal, in pisal, in pel,

verjel, tudi v tem pogorel.

Ja, res, nič posebnega, sori,

prav simpl ta moja je stori!